Krožno javno naročanje

Krožno javno naročanje je pristop, ki prepoznava vlogo, ki jo javni organi lahko odigrajo pri prehodu v krožno gospodarstvo. Gre za proces, v okviru katerega javni organ naroči izdelek, storitev ali projekt po načelih krožnega gospodarstva. V tem procesu so tehnični vidiki izdelka čim bolj oblikovani po principih krožnega gospodarstva, pri čemer se upoštevata tudi vzdrževanja in vračilo izdelka po koncu uporabe, pa tudi finančne spodbude za zagotavljanje krožne uporabe.

Ključna je vloga javnega sektorja

Javni sektor predstavlja različne inštitucije, ki za svoje delovaje uporabljajo in nabavljajo različne materiale. Ker nabavo vršijo iz proračunskih sredstev so javne inštitucije zavezane k zakonu o javnem naročanju, ki določa, da morajo izbirati najugodnejše ponudnike. Ravno zaradi delovanja za družbeno dobro, pa je smiselno, da so proračunska sredstva porabljena za izdelke in storitve, ki so družbeno in okoljsko odgovorni.

Zato je Vlada RS že leta 2016 sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju, kjer je poleg najugodnejše cene odločujoče merilo za izbor lahko tudi družbeni in okoljski učinek nekega izdelka ali storitve, ki ga javna institucija naroča.

Na podlagi uredbe, ki je do danes doživela številne spremembe in dopolnitve, je nastal tudi koncept krožnega javnega naročanja, ki prepoznava v javnih organih pomembno vlogo za  prehod v krožno gospodarstvo.

Gre za proces, pri katerem si javni organi prizadevajo za naročanje izdelkov, storitev in projektov z manjšim vplivom na okolje v primerjavi z drugimi izdelki, storitvami in projekti z isto primarno funkcijo. Javno naročanje na okolju prijazen način pomeni, da naročnik razmišlja onkraj svojih kratkoročnih potreb in upošteva dolgoročne učinke vsakega naročila, vključno z razmislekom, ali je neko naročilo sploh potrebno.

V okviru krožnega javnega naročanja javni organ naroči izdelek, storitev ali projekt po načelih krožnega gospodarstva. V tem procesu so tehnični vidiki izdelka čim bolj oblikovani po principih krožnega gospodarstva, pri čemer se upoštevata tudi vzdrževanje in vračilo izdelka po koncu uporabe, pa tudi finančne spodbude za zagotavljanje krožne uporabe.

Posebnost krožnega javnega naročanja primerjavi z zelenim javnim naročanjem je v tem, da s pogoji naročila določimo ne samo nabavo izdelkov in uslug, proizvedenih na trajnosten način, temveč tudi njihovo krožno uporabo, vzdrževanje, ponovno uporabo in končno spremembo v sekundarne surovine ob koncu življenjskega cikla. S tem se lahko surovine vključijo v življenjski cikel naslednjega izdelka. Tako dobimo sistem, kjer je količina odpadkov minimalna ali pa odpadkov sploh ni.